Bavarski gozd

Bavarski gozd

Pa je prišel čas za zimski obisk Bavarskega gozda. Želje pred odhodom so bile kar zahtevne, vsaj kar se tiče vremena. Sneg, sonce. No, snega je bilo v izobilju, cca 70 cm. Sonca pa tudi ni manjkalo. Trije dnevi brez oblačka, a tudi pošteno mraz.

 

Živali pa, razen izjem, niso bile prav zelo aktivne. Medvedje sicer ne spijo, prav na veliko pa tudi ne kolovratijo naokrog.

Povsem drugače je bilo z risi. Tu smo imeli res srečo. So se celo sprehajali in ne samo ležali, kot to sicer znajo mačke.

 

Tudi vokovi so imeli jutranjo predstavo. Mraz je bil pa tak, da je na fotoaparatih sapa sproti zmrzovala.

 

Brez boja pri volkovih ne gre. Povsem jasno je kdo je vodja.

 

 Takšne so potem posledice. Lizanje ran.

No, tudi divji prašiči so se pokazali.

 

 Zobrov nikakor ne smem izpustiti. To so res veličastne živali.

 

Majhen nezaledenel del vode, pa je dajal prostor tudi račkam. Bobrov, kot ponavadi ni bilo na spregled. Videli smo le njihovo drsalnico.

Zelenci

Ob preživljanju zmskega dopusta v Gozd Martuljku nas je kar nekaj dni motilo slabo vreme, dež, sneg,.. . Ko pa se je sobotno jutro zjasnilo, se je Zgornjesavska dolina pokazala v čudoviti luči. Jutro na Zelencih, izviru Save dolinke, je bilo čudovito. Voda ima neko posebno zeleno barvo, od tod tudi ime, pridruži pa se še odsev modrega neba in zasneženih gora.

Račji živelj je tam stalno prisoten, saj voda nikoli ne zamrzne. Izvira iz tal in če si pozoren vidiš mehurčke, ko se voda dviga iz zemlje. Izgleda kot majhni vulkančki.

Velika Planina

Zadnji dan februarja smo se s fotografskimi prijatelji odpravili v zasneženi raj. Bilo je res že skoraj kičasto.

Polno sprehajalcev, turnih smučarjev, tekačev na smučeh,...

Tudi tistih nekaj oblakov, ki so se pripeljali mimo, je poskrbelo za čudovite razglede.

Ker pa je bil to družinski fotografski izlet, pa podmladek nikakor ne sme manjkati.

Zimski dan v gorah nad Pokljuko

Kot sem v prejšnji objavi napovedal, je sledil ponoven obisk Blejske koče in okoliških vrhov, saj naju je, družbo mi je delal Domen, ob prvem poizkusu izdalo vreme. Tokrat se na vreme res ni dalo zgovarjati, saj je bilo kot iz pravljice.

Na spodnji fotografiji je Triglav in pod njim Kredarica.

Potem pa so sledile panorame. Spodnja je sestavljena iz osmih fotk.

Na Pokljuki, točneje na parkirišču od koder sva krenila, je bilo -18 stopinj. Na vrhu Mrežc pa v zavetrju ni bio nobenega mraza, pravzaprav je bilo prijetno toplo.

Tale zadnja pa je sestavljena iz petnajstih fotk in bi bila v polni velikosti velika 30 X 330 cm. Prav na koncu, na desni strani se nahaja Krvavec, kjer se razločno vidijo sedežnice pa seveda tudi stolp.

ZIMSKI DAN NA POKLJUKI

Z Domnom sva se odpravila na krajše raziskovanje zimske Pokljuke.

Snega je res veliko. Po cesti se voziš kot v bob stezi.

Brez krpelj bi se najbrž le težko gibal po visokem snegu.

Planina Zajamniki je sicer ponudila nekaj motivov a najlepšega ni dala. Nizki oblaki, sneženje in le občasno sonce, pač niso razkrili gora v ozadju.

Vseeno sem sestavil tudi panoramo planine. Tale je iz devetih fotk.


Pozneje sva se odpravila še na Blejsko kočo, kjer pa zaradi megle, oblakov in sneženja od fotkanja ni bilo nič.
Vsekakor me čaka popravni izpit.

CERKNIŠKO JEZERO

Sobotno jutro, prvo po dolgem času brez dežja, je v Ljubljani postreglo z meglo. Kar malo sem bil že v dvomih ali iti ali ne. Namreč voziti se v Cerknico gledat meglo mi ravno ni dišalo. Na vrhu Slivnice pa čisto nekaj drugega. Mraz, sneg in čudovito jutro s krasnim razgledom.

Tale panorama je setavljena iz osmih fotk.

Vode je res veliko, mnoge ceste poplavljene. Komaj čakam, da začne zmrzovati. Potem pa sledi fotkanje zlomljenega ledu.

ZASNEŽENI BOHINJ

Malo sem zaspal z zapisovanjem mojih foto dogodkov.

Že kar nekaj časa nazaj smo se še z nekaj fotografi odpravili v Bohinj. Vreme je bilo zanimivo. Najprej sneg, da smo komaj prišli do koče oziroma od nje,

si malo pogledali tudi zasneženo jezero,

nato pa dež in nastajali so moji prvi studijski portreti. Pravzaprav ne moji ampak Majini.