nedelja, 06. november 2016

Bavarski gozd


Po petih letih sem spet uspel obiskati Bavarski gozd. Tokrat, na moje veliko veselje, s celotno družino. In to je res pravi dogodek za vse. Opazovanje živali, iskanje, čakanje in spraševanje ali jih bomo sploh uspeli videti. Nekatere so bile bolj dejavne druge manj vendar pa je že sam sprehod po gozdu super doživetje. Otroka sta uživala, da je kaj. Vsako skalo in korenino je bilo potrebno preplezati ali preskočiti.



Prvi dan smo v glavnem preživeli na poti. Vožnje je dobrih šest ur. Nastanili smo se v penzionu in
popoldan odpravili v gozd. 


Ker je bil na ta dan praznik je bilo kar veliko ljudi in tudi živali ni bilo ravno na spregled. Vseeno smo uspeli najti bizone, ki jih je David tako želel videti. na tej opazovalni točki je vedno malo obiskovalcev. In tudi sedaj smo bili sami. No, skupaj z bizoni.



Že precej v mraku smo opazili tudi risa in medvede. Vendar pa je bilo za fotografiranje že pretemno.

Naslednji dan nas je zjutraj pričakalo deževje. Vendar pa nas to ni ustavilo. Takoj, ko se je umirilo smo se odpravili iskat nove dogodivščine. Kot rečeno. Nobena skala ni bila varna pred napadom našim malih dveh.




Vreme se nas je usmililo. Občasno je posijalo tudi sonce. Obiskovalcev je bilo malo, zato pa sreče z opazovanjem živali toliko več. Najprej vidra in njeni mladiči, potem divji prašiči in tako dalje.







Prašiči so se približali, da bi se jih lahko skoraj dotaknil. Je bilo kar precej adrenalina. Obisk pri medvedu je tudi uspel.






 Volkov pa v prvih dveh dneh ni bilo videti. Ogledali smo si tudi celo vrsto različnih ptic. Od planinskih orlov in sokolov do jerebic in divjega petelina.



Vendar pa smo želeli videti tudi volka. In nam je uspelo. Potrpežljivost se slej ko prej povrne.


Pa tudi jeleni in košute so se nam izmikale. Ampak vztrajnost in zgodnje jutro sta nam pokazala tudi jelena v vsej svoji veličastnosti. 


Moja velika želja pa je bila narediti vsaj en dober posnetek risa. Četrti dan je tudi to uspelo.


Za konec pa smo se sprehodili po leseni brvi, ki vodi med krošnje dreves. Ves čas so nastavljene  informativne table, ki nas obveščajo o življenju gozda. za veliki finale pa te pot popelje na vrh stolpa kjer je lep razgled na okoliško pokrajino.





Pogled proti tlom.
Pot nas pelje višje in višje nad krošnje dreves.
Sredi stolpa rastejo smreke in bukev. Res super zadeva.

Z obiskom vrha tega stolpa pa se je končal tudi naš obisk  Nacionalnega parka Bavarki gozd. 
Vendar pa smo bili enotni, da se še vrnemo.










ponedeljek, 20. junij 2016

MotoGP, Barcelona, II. del


Pa nadaljujmo od zadnjič.Pred dirko najmočnejših motorjev so tekmovali še v razredih moto 2 in moto 3. Res, da so nekoliko počasnejši vendar pa so dirke v Moto 3 pravzaprav najbolj izenačene. Ekipa KTM Ajo Motosport ima vodilnega dirkača v prvenstvu. Ogledal sem si njihov boks in način dela. V boksu je vse čisto. Nobenega olja, oziroma kakršnihkoli smeti. Lahko bi jedel iz tal. Pa tako mirni so bili vsi, čeprav je bilo le nekaj minut pred začetkom kvalifikacij.

Motorji so precej manjši.

Priprave pa ravno tako resne. Po vsakem treningu očistijo vsak vijak.



Takole pripravljajo motorje na kvalifikacijsko vožnjo.

Potem pa gre na polno. Ti dirkači so okoli 8 sekund počasnejši kot MotoGP.


Brad Binder. Vodilni v prvenstvu.
 




Dirka pa je bila sploh zanimiva. Ves čas so se menjavali v vodstvu.





Trenutek po prihodu v cilj. Moj favorit, Binder 41, je osvojil drugo mesto.
Zelo verjetno bomo čez nekaj let te mladeniče gledali v MotoGP. Stari so namreč od 18 do 23 ali 24 let.

Naslednjič pa še nekaj o zakulisju.


sreda, 15. junij 2016

MotoGP Barcelona



Sploh ne vem kje naj začnem. Verjetno, da bo najbolje na koncu. Pri dirki malih in drobnih fantov po postavi in velikih po pogumu. Pri 336 km/h v prehitevanje na centimetre. To je res potrebno videti v živo. Televizija pokaže marsikaj, ne da pa občutka hitrosti. 

Valentino Rossi
Andrea Dovizioso
Maverick Vinales
Pol Espargaro
Marc Marquez


Kaj pa zavoji? Kako je mogoče, da ne "padejo" z motorja ali vsaj zdrsnejo?
Saj vem, fizika, ampak vseeno.
Andrea Iannone
Valentino Rossi
Jorge Lorenzo

To zgoraj so fotografije jutranjega ogrevanja. Sedaj pa dirka. Ko se postavijo na start in zarohni vseh 22 motorjev naenkrat se naježi koža. Vsi gledalci stojijo.    
 
Start. Kot bi jih snel z verige.
Povedel je Lorenzo. Rossi je tu še na sedmem mestu.
Na hitro je prehitel dva.
V naslednjem krogu je že na tretjem mestu.


Sedaj pa že v vodstvu. Rossi pred Marquezom.
Borba na nož.
Na centimetre pri veliki hitrosti.

Potem pa se je VR46 odpeljal naprej in na španskih tleh  slavil veliko zmago.

Tik po prečkanju ciljne črte.
Pozdravi navijačem.
Čestitke zmagovalcu.
Šov za navijače.

Gledalci so bili fantastični. Vsako prehitevanje je bilo nagrajeno z ovacijami. Tudi Rossijeva zmaga je bila pozdravljena z navdušenjem. Predvsem pa je bila fantastična dirka. 

Častni krog pa je bil posvečen Luisu Salomu, LS39,
ki se je ponesrečil na petkovem treningu.
Kakšne so gume po dirki? Uničene, prav gotovo. 
Tole na sliki so Lorenzove gume, ki pa je odpeljal le nekaj krogov.



Toliko za zdaj. Sledi pa še nekaj vtisov ostalega dogajanja v naslednjih objavah.