Jutro na barju

Pravzaprav sem na barje gledal z viška. Po dolgem času sem se odpravil na Sv. Ano.

 Jutro je bilo jasno in mrzlo. Videlo se je daleč. 

Najprej je Triglav zažarel v jutranjem sijaju.

Eksplozija barv in meglic pa se je širila tudi po dolini.

Ljubljana se je kopala v soncu.

Kot bi nekdo z reflektorjem posebej osvetlil cerkev.

Meni najljubši posnetek tega jutra pa je tale.

Noč na Mangrtskih jezerih

Ponoči, ko otroci spijo, imam jaz čas za fotkanje. Zvezdna noč, sicer malo manj polna luna, mraz, zvoki narave ob katerih se včasih kar malo prestrašiš in jaz. Bil je res lep večer. 

Končno en jutranji sprehod

Neverjetno. Ko sem pogledal, kdaj sem nazadnje kaj objavil, sem se zgrozil. December 2010. Torej skoraj leto dni nazaj. Zadnja objava je bila poplavljeno Planinsko polje. In koliko stavri se je vmes zgodilo. Je pa res, da je fotoaparat bolj sameval. Enostavno je zmanjkovalo časa. Pejšnji vikend pa je jutranje bujenje pomenilo odhod na "moje" Radensko polje. Sicer sem upal na kakšen živalski portret, a jih ni bilo na spregled. Ostale pa so jutranje kapljice na rastlinju ...

  

...in na pajčevini.

 Lani v tem času so bile ene najhujših poplav v zgodovini. Radensko polje je bilo poplavljeno v celoti, vključno s cestami in hišami. Brez čolna ali letala nisi mogel narediti niti konkretne fotke. Je pa sedaj čisto suho in ko je sonce posijalo v kotanjo...

...so se pokazale skale in ponori kjer voda priteka in odteka. Vse skupaj pa je, po mojem mnenju, kakšnih osem metrov pod lanskim vodostajem. Torej bi bil kar konkretno pod vodo.

To je samo ena od mnogih kotanj na polju in tale reža predstavlja dotok in odtok vode. 

Vlage pa je tudi v sušnem času dovolj in zato med temi skalami uspeva rastlinje. Ob prvem večjem dežju pa bo tole zelenje spet poplavljeno.

Rakov Škocjan in Planinsko polje

Nedeljsko jutro. Jasno, mrzlo. Kazal se je krasen dan. Na Primorskem pa oblačno. Res škoda. Sicer pa je Rakov Škocjan sedaj precej poplavljen. Tudi cesta je poplavljena. Voda teče od vsepovsod, tudi izpod korenin.

Planinsko polje je prav tako celo pod vodo. Edino primerno prevozno sredstvo je čoln. Kljub temu, da čolna ni bilo mi je uspelo ujeti nekaj lepih razgledov. Še posebej, ko je tudi sonce pristavilo svoj del.

Cerkniško jezero

Cerkniško jezero včeraj zjutraj. Prihod tja je bil načrtovan še pred sončnim vzhodom. Le zakaj prestavljajo uro. Po starem bi lahko spal uro dlje. Kakorkoli že, ob 6:30 je bilo malo megleno, torej točno to, kar sem si želel. Tik preden je sonce pokukalo izza oblakov pa presenečenje. Med nastavljanjem stativa je meglica enostavno izginila. Kar tako, v trenutku. Ostala je voda, štor, sončni žarki, oblaki,...

Za zaključek pa še ena panoramska.

Izlet

Po daljšem času spet ena objava. Še bolj pomembno, spet en izlet. Nikici sem hotel pokazati Trento in Sočo in.... . Čez Vršič ni ravno uživala vse ostalo je bila pa super.

Zjutraj sva z Andrejem obiskala Mangrtska jezera. Punce so takrat še sladko spale. Vreme ni bilo ravno za fotkanje in tako kaj veliko ni pokazati. Ker ni bilo sonca so bile tudi jesenske barve bolj sramežljive.

Kasneje v dolini, na poti proti Rabeljskemu jezeru je nastalo še nekaj fotk.

Potem pa so se nama pridružile tudi boljše polovice. Odpravili smo se čez Vršič v Zadnjo Trento.

 Prekrasni razgledi, občudovanje rožic,...

.... veselje in smeh,...

 Takole pa nam je pokazala kako bo odmaširala od doma, ko bo čas za to. Ja, veliko je že preplazila.

Teden dni pozneje na Mangrtskih jezerih, zgodaj zjutaj, pa je bila, kar se vremena tiče, čisto druga pesem. Žal pa mi službene obveznosti niso dopustile ostati še malo dlje.

Jutro

Končno spet eno jutranje fotkanje. Po slabih dveh letih sem spet šel malo pogledat,

 kako se kaj vidi iz Sv. Ane. Ni bilo ravno to kar bi si želel, pa vseeno. Nekaj pa je.

Za moj okus je bilo megle preveč. Vlage je bilo v zraku toliko, da so bile leče takoj mokre.

Jutranjo kavico pa smo z druščino dobili pri Podpeškem jezeru.

Seveda ni šlo brez fotkanja.

Pa da ne pozabim. Hvala za objektiv, Nataša.