Bostjan Traven photography

2012-01-15T21:31:00.000+01:00

Jutro na barju

Pravzaprav sem na barje gledal z viška. Po dolgem času sem se odpravil na Sv. Ano.

Jutro je bilo jasno in mrzlo. Videlo se je daleč.

Najprej je Triglav zažarel v jutranjem sijaju.

Eksplozija barv in meglic pa se je širila tudi po dolini.

Ljubljana se je kopala v soncu.

Kot bi nekdo z reflektorjem posebej osvetlil cerkev.

Meni najljubši posnetek tega jutra pa je tale.

2011-10-16T13:16:00.001+02:00

Noč na Mangrtskih jezerih

Ponoči, ko otroci spijo, imam jaz čas za fotkanje. Zvezdna noč, sicer malo manj polna luna, mraz, zvoki narave ob katerih se včasih kar malo prestrašiš in jaz. Bil je res lep večer.

2011-10-08T21:59:00.000+02:00

Končno en jutranji sprehod

Neverjetno. Ko sem pogledal, kdaj sem nazadnje kaj objavil, sem se zgrozil. December 2010. Torej skoraj leto dni nazaj. Zadnja objava je bila poplavljeno Planinsko polje. In koliko stavri se je vmes zgodilo. Je pa res, da je fotoaparat bolj sameval. Enostavno je zmanjkovalo časa. Pejšnji vikend pa je jutranje bujenje pomenilo odhod na "moje" Radensko polje. Sicer sem upal na kakšen živalski portret, a jih ni bilo na spregled. Ostale pa so jutranje kapljice na rastlinju ...

...in na pajčevini.

Lani v tem času so bile ene najhujših poplav v zgodovini. Radensko polje je bilo poplavljeno v celoti, vključno s cestami in hišami. Brez čolna ali letala nisi mogel narediti niti konkretne fotke. Je pa sedaj čisto suho in ko je sonce posijalo v kotanjo...

...so se pokazale skale in ponori kjer voda priteka in odteka. Vse skupaj pa je, po mojem mnenju, kakšnih osem metrov pod lanskim vodostajem. Torej bi bil kar konkretno pod vodo.

To je samo ena od mnogih kotanj na polju in tale reža predstavlja dotok in odtok vode.

Vlage pa je tudi v sušnem času dovolj in zato med temi skalami uspeva rastlinje. Ob prvem večjem dežju pa bo tole zelenje spet poplavljeno.

2010-12-15T22:49:00.002+01:00

Rakov Škocjan in Planinsko polje

Nedeljsko jutro. Jasno, mrzlo. Kazal se je krasen dan. Na Primorskem pa oblačno. Res škoda. Sicer pa je Rakov Škocjan sedaj precej poplavljen. Tudi cesta je poplavljena. Voda teče od vsepovsod, tudi izpod korenin.

Planinsko polje je prav tako celo pod vodo. Edino primerno prevozno sredstvo je čoln. Kljub temu, da čolna ni bilo mi je uspelo ujeti nekaj lepih razgledov. Še posebej, ko je tudi sonce pristavilo svoj del.

2010-11-07T19:53:00.001+01:00

Cerkniško jezero

Cerkniško jezero včeraj zjutraj. Prihod tja je bil načrtovan še pred sončnim vzhodom. Le zakaj prestavljajo uro. Po starem bi lahko spal uro dlje. Kakorkoli že, ob 6:30 je bilo malo megleno, torej točno to, kar sem si želel. Tik preden je sonce pokukalo izza oblakov pa presenečenje. Med nastavljanjem stativa je meglica enostavno izginila. Kar tako, v trenutku. Ostala je voda, štor, sončni žarki, oblaki,...

Za zaključek pa še ena panoramska.

2010-11-01T13:06:00.000+01:00

Izlet

Po daljšem času spet ena objava. Še bolj pomembno, spet en izlet. Nikici sem hotel pokazati Trento in Sočo in.... . Čez Vršič ni ravno uživala vse ostalo je bila pa super.

Zjutraj sva z Andrejem obiskala Mangrtska jezera. Punce so takrat še sladko spale. Vreme ni bilo ravno za fotkanje in tako kaj veliko ni pokazati. Ker ni bilo sonca so bile tudi jesenske barve bolj sramežljive.

Kasneje v dolini, na poti proti Rabeljskemu jezeru je nastalo še nekaj fotk.

Potem pa so se nama pridružile tudi boljše polovice. Odpravili smo se čez Vršič v Zadnjo Trento.

Prekrasni razgledi, občudovanje rožic,...

.... veselje in smeh,...

Takole pa nam je pokazala kako bo odmaširala od doma, ko bo čas za to. Ja, veliko je že preplazila.

Teden dni pozneje na Mangrtskih jezerih, zgodaj zjutaj, pa je bila, kar se vremena tiče, čisto druga pesem. Žal pa mi službene obveznosti niso dopustile ostati še malo dlje.

2010-08-04T22:22:00.000+02:00

Jutro

Končno spet eno jutranje fotkanje. Po slabih dveh letih sem spet šel malo pogledat,

kako se kaj vidi iz Sv. Ane. Ni bilo ravno to kar bi si želel, pa vseeno. Nekaj pa je.

Za moj okus je bilo megle preveč. Vlage je bilo v zraku toliko, da so bile leče takoj mokre.

Jutranjo kavico pa smo z druščino dobili pri Podpeškem jezeru.

Seveda ni šlo brez fotkanja.

Pa da ne pozabim. Hvala za objektiv, Nataša.

2010-06-19T21:15:00.001+02:00

Jutro na Cerkniškem jezeru

Pravzaprav se je začelo na Slivnici. Tokrat sem od medvedov srečal samo ostanke prebavljene hrane. Prejšnjič je bila v bližini medvedka z mladičema. Je bilo kar malo neprijetno hoditi po vrhu. Na vrh sem prišel še pred sončnim vzhodom. Seveda z namenom ujeti prve žarke na jezeru.

Tu je sonca že malo več.

Prizori so bili res krasni. Bilo je sicer precej mrzlo in kar vetrovno. Vendar mi ni žal.

Še pogled na drugo stran, preden sem se spustil v dolino.

Težava pa je, da ne moreš biti na dveh koncih hkrati. V dolini je bilo sonce že kar močno in je meglice v glavnem pregnalo.

Naslednjič začnem kar ob jezeru.

2010-06-19T21:00:00.000+02:00

Štorklje

Ko sem v prejšnji objavi dejal, da jih bom letos malo bolj spremljal, sem mislil resno. Pa mi nekako ne gre. Te fotografije so stare dober teden. Malčki so že pošteno zrasli. Pojavlja se prvo perje in mahanje s perutmi.

V gnezdu so štiri mlade štorklje. Na začetku jih je bilo pet saj smo enega našli na tleh, ker je padel iz gnezda. Morda je bil pa žrtev za druge. Nahraniti pet mladičev je prav gotovo zelo težko.

Najprej zapoje mladič .....

... potem še mami.

In še pozdrav večernemu soncu.

2010-06-03T22:13:00.000+02:00

Štorklje

Grosupeljske štorklje imajo spet mlade. Lani sem jih opazil šele proti koncu poletja. Letos pa jih bom, upam vsaj, lahko malo bolj spremljal. Takole je zgodaj zjutraj mama ležala pri njih in jih čuvala s svojim perjem.

Čez nekaj časa se je vrnil ata, s polnim kljunom hrane.

Zdaj se že vidijo štiri glavice malih štorkelj. Oba sta jih malo pocartala.

Ponosna starša nad svojim zarodom.

Še malo pretegnit krila, potem pa bo treba spet po hrano.

Mama pa se pripravlja, da jih pokrije s svojim perjem.

Komaj čakam, da grem spet malo preveriti gnezdo. Najbrž so v enem tednu kar pošteno zrasli.

2010-05-22T21:54:00.003+02:00

Jutro na Radenskem polju

Ves nestrpen se zbudim že ob 5:20. Me ni bilo na polju že celo večnost. Ko pridem do avta pa zaslišim škrebljanje dežja po strehi. Kljub temu sem se odpravil pogledat, ker sem pač že pokonci ob tej nečloveški uri, če slučajno cveti Sibirska perunika. Je namreč zaščitni znak Radenskega polja.
Pa sem jo našel.

Ne samo eno.

Jih je bilo kar precej.

Ampak prvi prizor zjutraj je bil pa takšen!

2010-05-18T20:32:00.004+02:00

Downhill in 4X svetovni pokal,

Maribor 2010

Pa je spet prišel dan za fotkanje športa. Tale spust z gorskimi kolesi preko skal in korenin, tik mimo dreves in gledalcev, me vedno znova preseneti.

Tudi 4X prav nič ne zaostaja. Na treningu in v kvalifikacijah se sicer ne borijo z ramo ob rami pa vseeno skačejo kot za stavo, vse z namenom, da najdejo čim hitrejšo linijo.

Upam, da bo prihodnje leto spet priložnost.

2010-03-09T21:57:00.001+01:00

Lepote gorenjske

Zimski dopust, v začetku marca, ni prinesel neke pretirane sreče z vremenom. Sicer je bilo prav fino, ampak fotkanje je pa trpelo. Svež sneg, komaj par centimetrov ga je zapadlo, in oblačen dan sta ustvarila takšen pogled na Zelence.

Je bilo pa že naslednje jutro mnogo lepše. Pravzaprav je bilo čudovito. Na Zelencih sem bil sam, ker so še vsi spali.

Sobotno jutro pa naju je popeljalo na krasen sprehod proti Tamarju. Takole izgleda Špikova skupina iz Gozd Martuljka.

Ker pa sva v Tamar prišla sredi dneva pa le tale fotka. Popoldan se je vreme hitro poslabšalo.

2010-02-14T11:15:00.011+01:00

Bavarski gozd

Pa je prišel čas za zimski obisk Bavarskega gozda. Želje pred odhodom so bile kar zahtevne, vsaj kar se tiče vremena. Sneg, sonce. No, snega je bilo v izobilju, cca 70 cm. Sonca pa tudi ni manjkalo. Trije dnevi brez oblačka, a tudi pošteno mraz.

Živali pa, razen izjem, niso bile prav zelo aktivne. Medvedje sicer ne spijo, prav na veliko pa tudi ne kolovratijo naokrog.

Povsem drugače je bilo z risi. Tu smo imeli res srečo. So se celo sprehajali in ne samo ležali, kot to sicer znajo mačke.

Tudi vokovi so imeli jutranjo predstavo. Mraz je bil pa tak, da je na fotoaparatih sapa sproti zmrzovala.

Brez boja pri volkovih ne gre. Povsem jasno je kdo je vodja.

Takšne so potem posledice. Lizanje ran.

No, tudi divji prašiči so se pokazali.

Zobrov nikakor ne smem izpustiti. To so res veličastne živali.

Majhen nezaledenel del vode, pa je dajal prostor tudi račkam. Bobrov, kot ponavadi ni bilo na spregled. Videli smo le njihovo drsalnico.

2010-01-24T11:14:00.002+01:00

Rakov Škocjan

Mrzlo sobotno jutro, predvsem pa mraz zadnjih dni me je navdajal z upanjem, da se bodo pojavljale kakšne posebne ledne oblike. Seveda jih je bilo najprej potrebno poiskati. Težava pa je v tem, da sem bil tam šele drugič ali tretjič v življenju, pa še poti so vse zasnežene. Nekaj uspeha je le bilo.

Decembrski dež je poskrbel, da je vode še vedno precej. Se pa tudi zelo dobro vidi do kod je segala ob poplavah. Na mestih, ki so bila poplavljena je snega namreč le za vzorec.

Se pa ob vodi ves čas pojavljao manjše in večje ledene skulpture na vejah, skalah, bregu,..

Upam, da bo mraz še trajal, pa da bo naslednjič tudi kaj sonca. Led se zna res lepo zableščati.

2010-01-22T22:40:00.000+01:00

Polonca

Fotografiranje dojenčkov? Zanimiva izkušnja, predvsem pa čisto nova zgodba. Predvsem jim ne moreš povedati ali dopovedati kaj in kako. Če so pri volji v redu, če niso pa pač tudi.

No moram priznat, da je bila zelo pridna.

Na koncu pa še nasmeh.

2010-01-16T22:08:00.001+01:00

Brdo

Obisk Brda pozimi. Z vremenom res ni bilo prav velike sreče. Malo sonca ne bi škodilo. Smo zvedeli, da se kdaj zgodi, da kakšno žival oskrbniki tudi povozijo. Za gosi je še posebej nevarno ob Martinovem.

Vse je bilo zasneženo. Smo kar na debelo gazili.

V oskrbi imajo precej konj.

Kongresni center nekoliko drugače.

No pa še kozolec. Tukaj je prav lepo ohranjen. Marsikje na podeželju pa na žalost propadajo.

2010-01-08T22:01:00.000+01:00

Verona

Decemberski obisk Verone. Jutranja vožnja z avtobusom nato pa potepanje po mestu. Promet z mopedi ali skuterji v Veroni očitno nikoli ne zastane.

Dvojni svet v izložbi

Tukaj nekje se skriva Julijin balkon.

No pa smo ga našli.

Ker pa smo imeli odhod avtobusa iz verone že ob 17h sem bil ves nestrpen ali bo sploh čas slikati kaj v večerni svetlobi. Blue light ni bil ravno idealen.

Arena pa je bila sicer vsa obkrožena s stojnicami.

2010-01-03T12:51:00.001+01:00

Jaslice v Sevnici

Tokrat nekaj fotografij jaslic iz sevniške župnijske cerkve.

Sveta družina

Hlevček

Zvezda, ki kaže pot

Pastirci

2009-12-20T20:24:00.002+01:00

Zimsko jutro na Krki

Današnje zimsko jutro, preden sem stopil iz avta je kazalo -21, je bilo pa res mrzlo. Čudovita belina in tistim, ki spremljate ta blog, že poznan del Krke, sta vabila. Prav radoveden sem bil kako izgleda ta "moj" štor pozimi.

Obrat za 180 stopnij pa je postregel še z drugim krasnim prizorom.

Dokaz, da je bil res mraz je tudi pršič izpod Domnovih nog. Ker sva ob fotkanju stala v vodi so mi celo čevlji zmrznili, na stativ pa so se roke kar lepile. Vse kar je bilo mokro je v trenutku postalo ledeno.

2009-12-11T00:05:00.002+01:00

Kužki

Fotografiranje kužkov pa je spet ena nova izkušnja. Pri miru res ne znajo biti. Sicer pa, kdo bi jim zameril. Saj so tako lušni.

Na koncu pa se je pridružila še skrbna mama.

2009-12-03T21:56:00.004+01:00

Ksenija

Tako, pa imamo novo modelko. Majina sodelavka Ksenija se je preizkusila v vlogi modela. Super se je odrezala. Če karkoli ni v redu, je kriv fotograf.

2009-11-28T12:03:00.005+01:00

Brdo

Obisk parka Brdo je lahko prav lepo doživetje. Zanimivo je videti, da lahko naša država z našim denarjem ustvari tudi kaj lepega.

2009-11-22T20:03:00.004+01:00

Jutro na Krki

Meglice nad reko Krko znajo pričarati res posebno vzdušje. Kako to vzdušje ujeti v objektiv je pa zgodba zase. Z uporabo doatnih filtrov gre nekoliko lažje.

Kdo ve od kod je voda prinesla ta štor. Ali je morda to drevo nekoč raslo kar tu?

Zgrajeni so tudi posamezni jezovi, preko katerih se voda lepo počasi preliva.

Ves čas pa se, vsaj na tem zgornjem delu, pojavljajo tudi opuščeni mlini. Prav škoda je, da so v glavnem že vsi razpadli.

2009-10-24T19:51:00.001+02:00

Kontrola

Tole je serija fotografij, ki so nastale za namen natečaja znotraj naše firme.

Kontrola v laboratoriju

Meritve hrupa na delovnem mestu

Meritve kemijskih škodljivosti

2009-10-09T21:24:00.001+02:00

Studijska fotografija

Pa da ne bi kdo mislil, da je bil res pravi studio. Improvizacija s papirjem zadaj ter mala bliskavica za osvetlitev ozadja, spredaj pa dve mali bliskavici z marelami. Kot modeli pa moje sodelavke in sodelavci, ki seveda niso virtuozi na instrumentih. Fotkano je bilo za predstavitev v naši firmi.

Andreja

Mojca

Andrej

Nataša

2009-09-24T17:41:00.002+02:00

Jutro ob Krki

Da se ne bi slučajno naveličal Radenskega polja, sem se tokrat odpravil na bregove Krke.

Že prvi postanek me je očaral in tako bodo morale druge lokacije še počakati.

Za konec pa spet fotolov. Res precej od daleč, a vendar je.

2009-08-28T08:58:00.005+02:00

Pokljuka

Poletni izlet v pokljuški hlad je res dobro del. Čeprav je sonce pošteno grelo nas je senca pokljuških gozdov hitro ohladila, še posebej pa vetrič na Mrežcah (1965m) nad Blejsko kočo.

Pogled iz Mrežc na triglavsko pogorje

Triglav s Kredarico in Planiko

Paša na planini Zajavorniki.

Na planini Zajamniki bi si sicer bolj želel jutranje svetlobe, vendar nas je vseeno očarala, še posebej njena spokojnost.

Planina Zajamniki

Brez portretov pa seveda ni šlo.

Maja

2009-08-02T20:07:00.003+02:00

Na morju

Pa je prišel na vrsto tudi izlet na morje. Res hvala Domnu za sprejem in nastanitev. Imeli smo se res super, igrali namizni tenis, karte, pekli na žaru,... No ja, malo tudi fotkali. Model že poznate, lokacije so pa vseeno malo drugačne kot ponavadi.

Naši motoristki pa kar paše motor. Bo treba začeti razmišljati o izpitu.

2009-07-15T19:08:00.007+02:00

Spet na Mangrtskih jezerih

Ker mi ob prejšnjem obisku Mangrtskih jezerih ni uspelo zajeti celotnega odseva sem se tokrat odločil za panoramski posnetek, sestavljen iz 6 fotografij.

Spodnje jezero je po krivici, vsaj ponavadi, zapostavljeno.

Rabeljskega jezera pa tokrat nisem izpustil. Je zjutraj postreglo z lepim odsevom.

Tudi korita Soče so spet prišla na vrsto. Sem kar navdušen nad njimi in se bodo njabrž večkrat pojavljala na mojem blogu.

Tale fotografija pa je nastal z objektivom kakšnih 20cm nad vodo. Nižje ga nisem mogel spustiti saj mi stativ ni dopuščal. Sem pa stal v vodi do kolen in je mrzla da kar, pa naj se sliši še tako čudno, peče.

Tile kajakaši so skozi korita nekako prebili. Mislim, da morajo biti pravi mojstri za tak podvig.

Tudi portretiranje je prišlo na vrsto. Ob dežju smo se zatekli v trdnjavo. Nastalo pa je kar nekaj zanimivih fotk.

2009-07-10T10:05:00.001+02:00

Maja

No takole, da še malo spoznate mojo ženo Majo. Jutro brez kavice in časopisa ne mine. Resnici na ljubo je to bolj domena koncev tedna.

Tudi po internetu je potrebno malo pobrskati, poslati kakšen mail, s kom poklepetati,...

..skuhati kosilo,...

2009-06-27T21:41:00.006+02:00

Mangrtska jezera in Soča

Fotografski izlet se je začel že ob 7h zjutraj. Jutranje fotkanje Mangrtskih jezer je postreglo s krasnimi razgledi.

Soška Velika korita so tudi vedno lep in zanimiv motiv. Spodnja fotka je na izstopu iz te ozke globeli.

V središču korit pa je polno malih slapov pa tudi voda je zelo visoka saj je v zadnjem času veliko padavin, v gorah pa še polno snega.

Tudi izvir Soče ni ostal neopažen. Zadnja fotografija je posneta nekaj 10 metrov pod izvirom.

2009-06-27T21:41:00.004+02:00

Mlade štorklje

Med vožnjo proti Radenskem polju sem opazil gnezdo. Visoko na drogu električne napeljave. Od daleč sem jih fotkal že lani vendar brez mladičev, letos pa mi je prijazni domačin dovolil štorklje posneti z okna njegove hiše. Štirje mladiči so v gnezdu.

Ob vetru, kljub puhu namesto perja, že razpirajo krila in poizkušajo ujeti veter.

Vsekakor pa je potrebno povedati, da že tako majhni skrbijo za urejenost gnezda. Na potrebo se odpravijo na rob, opravijo svoje in se vrnejo nazaj na varno proti sredini.

2009-06-22T20:43:00.003+02:00

Downhill and 4X world cup - Maribor 2009 II. del

Pri 4X je zanimiv predvsem boj saj se 4 tekmovalci naeknkrat spustijo po progi. V petek je bil le trening in kvalifikacije, tako da kakšnih zaletavanj ni bilo. Kljub temu je nastalo nekaj zanimivih posnetkov.

2009-06-22T20:41:00.002+02:00

Downhill & 4X world cup - Maribor 2009

Petek, lepo vreme in kar precej norcev na kolesih. Nastali pa so spodnji posnetki. Kdor si tega še ni ogledal v živo, res toplo priporočam.

Čeprav je bil le trening je pošteno letelo. Tudi po zraku.

2009-06-01T21:40:00.002+02:00

Trenta

Pa je prišel na vrsto tudi izlet čez zasnežen Vršič v Trento in uživanje ob Soči. Takšen je bil v začetku maja pogled z Vršiške ceste na okoliške vršace.

Dolina Zadnja Trenta se je kopala v soncu in bila vsa okrašena z belim vencem gora.

Stare domačije so prav lepo obnovljene.

Na Soči pa se že pojavljajo prvi adrenalinski odvisniki. Kakorkoli kajakaštvo je res lep šport.

Nisem si pa mislil, da bo na brzicah pristala raca.

No pa sem lahko še ob Soči lovil živalski svet.

2009-05-13T06:53:00.004+02:00

Bavarski gozd

Pa je spet prišel tako dolgo pričakovani izlet v Bavarski gozd. Tokrat je bil fotolov zelo uspešen, vsaj kar se tiče medvedov. Tudi vidra nam je predstavila svoje plavalne sposobnosti.

Volkovi so zavzeli položaje.

Risi so sicer nekoliko skrivali a ujeli smo jih vseeno.

Mlade divje mačke pa so kot domači mucki.

2009-04-16T20:56:00.001+02:00

Radensko polje

Tole polje je res postalo moja priljubljena točka. Včasih se celo samo sprehajam in ni praktično nobene fotografije. Vsekakor pa je najlepše zjutraj.

Meglice počasi odkrivajo ravnico in v vodah se pokažejo čudoviti odsevi.

Tudi živali se prebujajo in nastavljajo soncu po mrzli noči.

No pa še srnjaček se je prišel malo nastavit. Prav blizu pa ni hotel.

2009-04-10T19:23:00.002+02:00

Rim

Pa nadaljujmo z fontanami. Ta se nahaja na trgu pred rotundo.

Še eden do čudovitih kipov.

Sončni zahod nad španskimi stopnicami.

Vzdušje v cerkvi, ko se v njej odvija maša, je pa res enkratno. Orgle in petje zvenijo res čudovito. Notranjost cerkve sv. Pavla izven obzidja.

2009-04-10T19:21:00.001+02:00

Rim

Ogled in doživetje Rima vsekakor toplo priporočam. Na fotografijah je le nekaj utrinkov, občutke, ko si tam pa je le težko prikazati.

Cerkev in trg sv. Petra

Mesto je polno čudovitih kipov in skulptur. Kipi so izdelani do najmanjših podrobnosti.

Tudi vodnjakov in fontan je vse polno. Na slik je Fontana di Trevi.

2009-03-29T10:15:00.003+02:00

Zelenci

Ob preživljanju zmskega dopusta v Gozd Martuljku nas je kar nekaj dni motilo slabo vreme, dež, sneg,.. . Ko pa se je sobotno jutro zjasnilo, se je Zgornjesavska dolina pokazala v čudoviti luči. Jutro na Zelencih, izviru Save dolinke, je bilo čudovito. Voda ima neko posebno zeleno barvo, od tod tudi ime, pridruži pa se še odsev modrega neba in zasneženih gora.

Račji živelj je tam stalno prisoten, saj voda nikoli ne zamrzne. Izvira iz tal in če si pozoren vidiš mehurčke, ko se voda dviga iz zemlje. Izgleda kot majhni vulkančki.

2009-03-21T11:41:00.001+01:00

Radensko polje

Že kar nekaj časa je minilo od mojega zadnjega obiska Radenskega polja. Ob prekrasnem jutro sem lahko občudoval čudovite odseve, laboda v meglici,...

... na žalost pa tudi odpadke, ki jih je na plan prinesla voda.

Mar moramo ljudje res uničiti vse kar je lepše od nas?

2009-03-03T20:45:00.005+01:00

Velika Planina

Zadnji dan februarja smo se s fotografskimi prijatelji odpravili v zasneženi raj. Bilo je res že skoraj kičasto.

Polno sprehajalcev, turnih smučarjev, tekačev na smučeh,...

Tudi tistih nekaj oblakov, ki so se pripeljali mimo, je poskrbelo za čudovite razglede.

Ker pa je bil to družinski fotografski izlet, pa podmladek nikakor ne sme manjkati.

2009-02-20T20:40:00.003+01:00

Benetke II

Še nekaj utrinkov beneškega razkošja.

2009-02-19T20:40:00.003+01:00

Benetke

Blišč Benetk ob pustnem karnevalu je res neverjeten. Na vsakem koraku pisane in bogate maske, ko niti ne veš ali se pod njimi skriva moški ali ženska, kaj šele, da bi ugotovil starost.

Tudi gondoljerji so imel polne roke dela.

Maske so res neverjetne. Mislim, da bom naslednje leto spet tam.

Kljub blišču pa je prostor tudi za bedo. Torej blišč in beda Benetk.

Nadaljevanje z maskami pa prihodnjič.

2009-01-25T11:31:00.005+01:00

Zimski dan v gorah nad Pokljuko

Kot sem v prejšnji objavi napovedal, je sledil ponoven obisk Blejske koče in okoliških vrhov, saj naju je, družbo mi je delal Domen, ob prvem poizkusu izdalo vreme. Tokrat se na vreme res ni dalo zgovarjati, saj je bilo kot iz pravljice.

Na spodnji fotografiji je Triglav in pod njim Kredarica.

Potem pa so sledile panorame. Spodnja je sestavljena iz osmih fotk.

Na Pokljuki, točneje na parkirišču od koder sva krenila, je bilo -18 stopinj. Na vrhu Mrežc pa v zavetrju ni bio nobenega mraza, pravzaprav je bilo prijetno toplo.

Tale zadnja pa je sestavljena iz petnajstih fotk in bi bila v polni velikosti velika 30 X 330 cm. Prav na koncu, na desni strani se nahaja Krvavec, kjer se razločno vidijo sedežnice pa seveda tudi stolp.

2008-12-31T12:01:00.008+01:00

ZIMSKI DAN NA POKLJUKI

Z Domnom sva se odpravila na krajše raziskovanje zimske Pokljuke.

Snega je res veliko. Po cesti se voziš kot v bob stezi.

Brez krpelj bi se najbrž le težko gibal po visokem snegu.

Planina Zajamniki je sicer ponudila nekaj motivov a najlepšega ni dala. Nizki oblaki, sneženje in le občasno sonce, pač niso razkrili gora v ozadju.

Vseeno sem sestavil tudi panoramo planine. Tale je iz devetih fotk.

Pozneje sva se odpravila še na Blejsko kočo, kjer pa zaradi megle, oblakov in sneženja od fotkanja ni bilo nič.
Vsekakor me čaka popravni izpit.

2008-12-25T09:58:00.001+01:00

Lepo praznujte!

2008-12-22T19:01:00.003+01:00

CERKNIŠKO JEZERO

Sobotno jutro, prvo po dolgem času brez dežja, je v Ljubljani postreglo z meglo. Kar malo sem bil že v dvomih ali iti ali ne. Namreč voziti se v Cerknico gledat meglo mi ravno ni dišalo. Na vrhu Slivnice pa čisto nekaj drugega. Mraz, sneg in čudovito jutro s krasnim razgledom.

Tale panorama je setavljena iz osmih fotk.

Vode je res veliko, mnoge ceste poplavljene. Komaj čakam, da začne zmrzovati. Potem pa sledi fotkanje zlomljenega ledu.

2008-12-18T21:57:00.002+01:00

PORTRETI

Na ogled postavljam nekaj portretov, ki sem jih naredil med obiskom božičkove dežele. Vsekakor velja posebna zahvala Borutu Gorenjaku, ki mi je pomagal in me učil dela z bliskavicami.

2008-12-18T21:54:00.002+01:00

BOŽIČKOVO MESTO

Polni pričakovanj smo se prejšnjo soboto odpravili v božičkovo mesto, med letom se imenuje Steyer, v Avstriji. Pričakovali smo pravljično deželo, ogromno lučk, čudovito okrasitev in podobno.

Na koncu pa smo domov prinesli največ fotk labodov, ki jih je bilo na reki res ogromno.

Vsaj večerna svetloba je dala priložnost za lep motiv.

Tudi na tem izletu pa ni šlo brez portretne fotografije. Rezultate razkrijem v naslednji objavi.

2008-12-18T21:44:00.002+01:00

"OKRAŠENI" MARIBOR

Najbrž se bo kdo vprašal zakaj besedica "okrašeni" v navednicah. Predvsem zato, ker kaj dosti lučk ni bilo videti. Tudi stojnic skoraj ni bilo.

Star železni most je vsaj malo popravil vtis.

Za konec pa spet portretiranje z večimi bliskavicami.

2008-12-18T21:38:00.003+01:00

ZASNEŽENI BOHINJ

Malo sem zaspal z zapisovanjem mojih foto dogodkov.

Že kar nekaj časa nazaj smo se še z nekaj fotografi odpravili v Bohinj. Vreme je bilo zanimivo. Najprej sneg, da smo komaj prišli do koče oziroma od nje,

si malo pogledali tudi zasneženo jezero,

nato pa dež in nastajali so moji prvi studijski portreti. Pravzaprav ne moji ampak Majini.

2008-11-28T20:11:00.003+01:00

RAZISKOVANJE KRAŠKE JAME

Par dni nazaj sva z Domnom vzela baterijski svetilki, foto opremo in nekaj vrvi ter se odpravila pogledat jamo na Radenskem polju. Kaj dosti o njej nisva vedela. Pravzaprav sem vedel le kje je vhod. Vse ostalo je bilo presenečenje. Naj povem, da je notri tema, kar za jamo niti ni tako čudno, vendar smo veliko bolj navajeni osvetljenih Postonjske in Škocjanskih jam pa jame Pekel in tako naprej. Po začetnem privajanju na temo, ko tudi svetilke niso prav veliko pomagale, sva počasi napredovala. Kaj kmalu po kakšnih 100 metrih sva prišla do vode in poti je bilo konec. Ni nama preostalo drugega kot iz nahrbtnikov potegniti fotografske kamere, pripraviti stojala in bliskavice ter ustvarjati.

Fotografiranje v temi je čisto nekaj drugega, zaklopi so bili odprti tudi po več minut, medtem ko sva z bliskavicami in svetilkami osvetljevala jamo.

Po dobrih treh urah sva opremo pospravila in se odpravila na drugo stran, kamor pa z nahrbtnikom ni bilo mogoče zlesti. Pokazalo se je, da jama ni tako kratka, vendar pa bi potrebovala dosti boljšo opremo in verjetno kakšenga jamarja za nadaljno pot. Vsekakor pa bo še deležna najinega obiska.

2008-11-15T21:42:00.004+01:00

ZOBER (Evropski bizon)

Bitje iz preteklosti stoji pred nami kot že rahlo načet spomenik. Tona žive teže z gromozansko grbo na plečih velikosti človeka, obdana s štrenastim črno-rjavim kožuhom na sršeče kosmatih nogah. Povešena lobanja s širokim čelom in polkrožnimi, navzgor zasukanimi rogovi se zoži v gladko usnjat gobec z mogočno brado. Rahlo izbočene oči so obdane z močnimi rjavo-rdečimi obrvmi. Ti silaki lahko tečejo s hitrostjo dirkalnega konja in preskočijo dva metra visoko oviro. Človeku se običajno izognejo. Moč čeljusti daje slutiti, v kako trdih razmerah so se morale te živali nekoč – v ledeni dobi – naučiti preživetja. Človek jih je pred 87 leti skoraj povsem iztrebil, preživelo je le nekaj primerkov v živalskih vrtovih.

Ameriškega bizona in zobra, ki ju imajo mnogi znanstveniki za isto pasmo, lahko uspešno križamo, saj sta bližnja sorodnika. V nemščini sta v ožjem sorodstvu tudi poimenovanji zanju – Bison (bizon) in Wisent (zober), ki izhajata iz istega indogermanskega korena za besedo Wiese (travnik), pojem, ki je pomenil gnijoče ali trohneče rastlinske ostanke pa tudi izločke z izrazitim vonjem, na primer po mošusu, ki ga zobri oddajajo med rukanjem. Zobro so bili plen človeka, ki jih je lovil z naprednimi lovskimi tehnikami, predvsem zaradi krzna. In kot že v ledeni dobi so bili zobrom njihova moč, spoštovanja vredna pojava in izjemna priljubljenost med lovci v pogubo.Ti gospodarji gozdov so bili prek tisoč let ekskluzivna tarča knezov, kraljev in cesarjev – od visokega srednjega veka do 19. februarja leta 1919. Tistega dne je neki poljski divji lovec, odpuščeni knežji gozdar, ustrelil še zadnjega živečega zobra v Puszczi Białowieski. V Pirenejih je Bison bonasus izginil okoli leta 1400, v Franciji in na Švedskem okoli leta 1000, v Angliji okrog leta 1100, v zahodni Nemčiji okrog leta 1400, na Madžarskem pa v 16. stoletju. V Vzhodni Prusiji, Rusiji in Romuniji se je to govedo obdržalo do 18. stoletja, na Poljskem celo do začetka 20. stoletja, najdlje v Puszczi Białowieski.To prastaro gozdno območje je bilo pet stoletij gosposko lovišče litovskih vojvod, poljskih kraljev in ruskih carjev. Ko se je revir izpraznil, so ga spet napolnili z uvoženo divjadjo. Le pri zobrih so rezerve že zgodaj pošle: leta 1821 je v pragozdu živelo še 732 primerkov, sto let pozneje jih ni bilo več. Kmalu za tem, ko je bil ustreljn zadnji na prostem živeči zober, je nastopil veliki trenutek v življenju dveh primerkov v ujetništvu: samca Plebejerja in samice Plante, zadnjih dveh plodnih poljskih zobrov. Zobra, ki sta tudi sama izvirala iz białowieške linije, naj bi bila daljna prednika skoraj vseh današnjih evropskih nižinskih zobrov.

Prvi korak je naredil zoolog Jan Sztolcman. Kot predstavnik Poljske na prvem mednarodnem naravovarstvenem kongresu v Parizu leta 1923 je predstavil načrt rešitve zobrov, pri čemer se je naslonil na uspešne poskuse Američanov pri načrtni vzgoji prav tako skoraj povsem iztrebljenega ameriškega bizona. Še isto leto je bila pod poljskim in nemškim vodstvom ustanovljena Mednarodna družba za ohranitev zobrov.Takrat je po Evropi v živalskih vrtovih in na prostem živelo še 66 nižinskih zobrov ter zadnji primerek že domala izumrle podvrste planinskega zobra, znamenitega samca z imenom Kaukasus v lasti hamburškega trgovca z živalmi Carla Hagenbecka. Pred začetkom razmnoževanja preživelih osebkov so raziskovalci proučili njihov izvor in dedne zapise.Rezultati so bili porazni. Zaradi prestaranosti, bolezni in genetske nečistosti je bila večina živali neprimerna za vzrejo čiste nižinske pasme. Le prastarša iz Pszczyne in pozneje njun vnuk Plisch ter štirje drugi so bili genetsko ustrezni. Kaukasusa so poskusili križati v ločeno linijo. Leta 1932 so začeli voditi natančen rodovnik zobrov. V njem so popisani vzponi in padci reševanja tega goveda: izgube med drugo svetovno vojno, neuspehi v živalskih vrtovih in vzrejnih ogradah, kjer so se pogosto rojevali mešanci, in nazadnje katastrofa pozimi leta 1953/54, ko je precej veliko čredo v Pszczyni pokosila epidemija slinavke in parkljevke. Zabeležen je tudi vzrejni preboj v Białowieżi.Trinajstega septembra 1952 so iz gojišča izpustili dva mlada samca, Pomruka in Popasa. Plischova potomca sta dobro prestala prvo zimo v pragozdu. Naslednje leto so vzreditelji za njima poslali dve samici.

Leta 1957 se je v Puszczi Białowieski v divjini rodil prvi zdrav mladič. Poskus se je posrečil. Danes lomasti po gozdovih in livadah Białowieże čreda 351 divjih goved, skoraj tako kot nekoč. Vsega skupaj živi danes približno 3000 zobrov. Približno tisoč primerkov nižinske pasme se prosto giblje v poljskih, beloruskih in litovskih rezervatih, nadaljnjih 300 jih je v vzrejnih postajah. S paritvijo zadnjega planinskega zobra Kaukasusa s primernimi samicami nižinske pasme je nastalo 1600 potomcev, od tega jih 800 živi v naravi v zavarovanih čredah v Rusiji, na Poljskem in v Ukrajini, približno 900 pa v živalskih vrtovih in vzrejnih centrih po vsem svetu. Tovrstni križanci so bili medtem priznani kot samostojna podvrsta.Središče vzreje zobrov je vsekakor Puszcza Białowieska, zgodovinsko zrasla enota pragozda in praživali, ki že dolgo velja za meko biologov in prijateljev narave. Gozd vsako leto sprejme približno sto tisoč obiskovalcev, vendar večina nikoli ne uzre po gozdovih razkropljenih čred. Smejo pa si ogledati živali v ogradi, postavljeni posebej za obiskovalce. Vzrejna postaja je tabu. V izolirani, 80 hektarjev veliki obori, zavarovani z visokimi palisadami, pod strogim veterinarskim nadzorstvom vzdržujejo stalno rezervo dveh ducatov živali.Center je namenjen tudi regeneraciji samcev. Njihova umrljivost in dovzetnost za bolezni (na primer tuberkulozo) je večja kot pri samicah. Mlade samce redno izmenjujejo in jih po kuri z močno krmo spet spustijo na prostost.Vendar niti karantena niti drugi varnostni ukrepi niso mogli preprečiti vdora posebej zahrbtnega obolenja – balanopostitisa. Gre za bakterijsko vnetje penisa; tako prizadeti samci so neprimerni za razplod. Bolezen se je pred nekaj leti pojavila pri prosto živečih zobrih, vendar kljub pospešenim naporom in raziskavam zanjo žal še niso našli zdravila.Varuhi neverjetnega vzrejnega uspeha v Białowieżi tega ne slišijo radi, toda za biologe in genetike so stvari jasne: izjemno visoka stopnja parjenja v ožjem sorodstvu izredno povečuje nevarnost okužb in epidemij. “Genetski material današnjih zobrov pravzaprav vedno kaže sliko istega osebka,” trdi profesor Janusz Gill, strokovnjak za fiziologijo vretenčarjev v Varšavi. Da bi vsaj pri hranjenju izključili latentno tveganje okužbe, uporabljajo za krmo le biološko neoporečne, ekološko pridelane izdelke. Majhno število rezervnih živali v vzrejnem centru je gotovo povezano s specializirano prehrano, toda zakaj je treba dodatno krmiti tudi na prostem živečo čredo? Biologi menijo, da bi se moral stalež divjadi uravnavati po naravni poti, brez človeških posegov s hranjenjem in podobnim. Navsezadnje je čreda z največjo dovoljeno gostoto štirih zobrov na hektar za dobrih sto glav presegla zgornjo mejo habitata.

Drugačno stališče pa zastopajo gozdarji in še zlasti direktor naravnega parka.“Zobri tekmujejo za hrano s številnimi domačimi rastlinojedci,” pravi Jozef Popiel. “Da jih ne bi izrinili losi, jeleni, srnjad, divje svinje in bobri in da ne bi poginili od lakote, jih moramo vsaj pozimi krmiti.” A po dosedanjih izkušnjah je bil kralj gozda zaradi pomanjkanja naravnih sovražnikov še vselej v prednosti.

Povzeto po: Rolfu Bökemeier-ju, GEA 2006

2008-11-15T20:38:00.003+01:00

Fotolov

Konec oktobra smo se Domen, Anže, Maruša in jaz odpravili na fotolov. Vikend smo preživeli na Bavarskem.

Bilo je kar precej mularije, mislim predvsem na živalski svet,

jelen je skrbno nadziral svoj harem košut,

pa tudi vidro smo ujeli.

Najbolj pa smo pričakovali medvede. No, le ti so bili zdaj na jesen bolj leni in so ležali na soncu ali pa se umikali našim objektivom.

V naslednji objavi pa vam predstavim zobre, evropske bizone.

2008-11-01T07:37:00.002+01:00

ZOO

Že kakšen teden nazaj sem obiskal živalski vrt in nastale so tudi te fotografije

veličastnega sibirskega tigra,

žalostnega leva in

lačnega geparda.

Za konec pa še malo ljubezni!

2008-10-30T18:47:00.004+01:00

Bohinj

Končno nama je z mojo Majo uspelo izkoristiti lep jesenski dan. In v Bohinju prav gotovo ne zmanjka lepih motivov.

Tudi ležanje na toplem soncu je prav prijetno.

Nekateri pa so se veselo ukvarjali s športom.

2008-10-18T09:02:00.005+02:00

Radensko polje III.

Ob deževju se prazne struge in korita napolnijo z vodo. Mnogokrat zalijejo tudi poti in poljske ceste. Mnogo stalnih poti je neprehodnih, kar pomeni veliko več hoje od ene do druge točke. Bo treba razmislit o kakšnih ribiških škornjih.

Ta struga le redko povsem usahne, je bil pa v tem primeru vode res zelo malo. Potreben je le kakšen močan naliv ali nekaj več dežja in se napolni toliko, da ne moreš niti blizu.

Zgoraj je primer praznega in polnega korita.

Kadar je vode veliko lahko občudujemo krasne odseve.

Pozimi se naredi ledena skorja, ki pa zaradi odtekanja vode razpoka in nakoncu ostanejo samo še vzorci iz ledenih plošč.

2008-10-02T18:42:00.009+02:00

Radensko polje II.

Radensko polje je polno življenja. Pa začnimo s štorkljo in sivo čapljo.

Tu se zadržujejo tudi bele čaplje, kanje in cel kup manjših ptic.Slednje so velikokrat plen lisice, menda pa se vsake toliko pojavi tudi medved. No jaz ga na tem polju še nisem srečal. V jezercih in mlakah se zadržujejo race, ki pa so zelo plašne. Pozimi pa nastane tudi pravo labodje jezero, vendar za spremembo na ledu.

Nadaljevanje sledi.

2008-10-01T18:27:00.012+02:00

Radensko polje

Takšna znajo biti jutra na Radenskem polju. Hladna in jasna, drugič meglena, pa tudi ledeno mrzla.

Kadar je več vode se pojavljajo meglice, ki zasijejo v jutranjem soncu, spet drugič je megla, da jo moraš rezati.
Kadar je suša so doline suhe, poleti tudi zelene, ko pa pride kakšen močan naliv ali daljše obdobje dežja, se ta korita napolnijo in poplavijo veliko površino. Takrat je čoln pravo prevozno sredstvo.

Spomladi travniki zacvetijo, polje se spremni v pravo barvno paleto. Cvetlice preletavajo čebele, metulji pa tudi komarji, kar seveda ni tako prijetno.

Med njimi se pasejo srne, lovijo lisice, letajo štorklje, sive in bele čaplje pa tudi druge, manjše ptice. Toliko za danes. Kaj več pa v naslednjih objavah.

Pozdravljeni!

2008-09-29T21:33:00.000+02:00

Danes sem se tudi jaz pridružil blogovski sceni. Glavnina mojih objav se bo seveda dotikala meni najljubšega hobija. Upam, da mi bo uspelo sproti dopolnjevati blog in vam pokazati kakšno uspelo fotografijo.

Boštjan